Čeprav je kot datum uradne otvoritve Glasbene šole Nova Gorica v arhivih naveden 3. oktober 1948, so bili temelji bogatega glasbeno-šolskega življenja postavljeni že skoraj pol stoletja pred tem. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici, ki je bilo ustanovljeno leta 1900 po vzoru ljubljanske Glasbene matice in je posebno v letih 1911 in 1914 predstavljalo njeno kvalitativno konkurenco, je imelo tudi uspešno glasbeno šolo. Mnogi glasbeniki, ki so dajali pečat tedanji Gorici, so kljub nenehnim vojaškim, kulturno-političnim pritiskom in fašističnemu zatiranju uspeli ohranjati in bogatiti goriško glasbeno bit tudi v naslednjih desetletjih.

Glasbeno srce Gorice se je s podpisom mirovne pogodbe leta 1947, ko so odtrgali središče Goriške od zaledja, razpršilo. Eden od njegovih drobcev se je zasejal 1. marca 1947. leta v 1. nadstropju državne gimnazije v prostorih bolnišnice v Šempetru, uradna otvoritvena slovesnost pa je bila 3. oktobra 1948. tedanja Državna glasbena šola Nova Gorica v Šempetru se je leta 1952 preselila v Solkan, novo, povsem neprimerno lokacijo v istem kraju pa je dobila septembra 1965. Od takrat šolo v dokumentih srečujemo pod tremi imenskimi različicami: Glasbena šola Solkan, Nižja glasbena šola Nova Gorica ali Glasbena šola Nova Gorica.

V okviru Državne glasbene šole Nova Gorica je v letih od 1953 do 1956 delovala podružnicna šola v Šempetru, od leta 1956 dalje pa začne delovati kot samostojna Nižja glasbena šola Šempeter pri Gorici. V bližini mesta smo tako 27 let imeli dve glasbeni šoli, ki sta se leta 1983 združili v Center za glasbeno vzgojo Nova Gorica z organizacijsko enoto v Šempetru. Jeseni leta 1984 se je šola preselila v prostore na Cankarjevi 8, kjer je sedež še danes. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1992 se je šola vnovič preimenovala v Glasbeno šolo Nova Gorica, enota v Šempetru pa dobi leta 1997 kot posledica uvedbe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter nastanka lokalnih skupnosti novo ime Podružnična glasbena šola Šempeter.

(izsek iz prispevka Tatjane Gregorič za Zbornik GŠ Nova Gorica z naslovom »Z ljubeznijo do korenin« izdanega februarja 2000, ki je dosegljiv v Goriški knjižnici F. Bevka.)