1. Tematski nastop

26. oktobra se je v koncertni dvorani odvijal prvi letošnji tematski koncert, ki je bil posvečen Svetovnemu dnevu glasbe.

Pobudo za praznovanje svetovnega dneva glasbe je prvič dal leta 1975 Mednarodni glasbeni svet (International Music Council,IMC). Violinist Yehudi Menuhin je takrat zapisal, da je namen praznovanja tega dne spodbujanje promocije glasbene umetnosti v celotni družbi, poudarjanje Unescovih idealov o miru in prijateljstvu ter kulturnem razvoju in predstavljanje aktivnosti Mednarodnega glasbenega sveta. Za dan praznovanja je bil izbran 1. oktober. Nam učiteljem je bil tak tematski nastop samoumeven, saj se z glasbo vbadamo vsak dan in celo življenje.

Koncert je spretno povezovala profesorica Ana Černic.

Tako je spregovorila:

Danes bi vam radi predstavili glasbo ne samo iz slušnega vidika ampak pospremili vas bomo tudi v zgodovino glasbe, umetnost glasbe, filozofijo glasbe…

Skladatelji od vedno skladajo, gotovo pa se je način spreminjal skozi čas. Skladbe, ki jih bomo poslušali na začetku našega nastopa so bile napisane pred kratkim. Veliko skladbic za male glasbenike nastajajo na računalnikih izrednih pedagogov, ki s svojim pisanjem obogatijo seznam kompozicij za mlade učence. Take pesmice velikokrat skrivajo v sebi tudi neke posebne tehnične težave, zato da jih učenec vadi z veseljem. Današnji skladatelji večinoma pišejo na računalniku, pred petdesetimi leti so pisali na papirju s svinčnikom, sto let nazaj pa verjetno še z gosjim peresom…. izrednega pomena za glasbenike-skladatelje je bil izum snemalnika: isto stvar smo lahko poslušali neštetokrat…

Kje pa so skladatelji dobivali in še dobijo navdih za pisanje? Zadnji skladatelj 20. stoletja, ki je danes na sporedu, se nam predstavi v prstih učenke Pie. Odigrala nam bo Variacije na Paganinijevo temo: torej vemo da je Berkovič dobil tu navdih ob poslušanju Paganinija (seveda njegove glasbe) – ki je živel na prelomu 18.stoletja z 19.tim. Paganini se je zapisal zgodovini kot izreden violinist in tudi kitarist, ne nazadnje pa kot skladatelj. Pri trinajstih letih je bil eden najbolj znanih in spretnih violinistov v Italiji, razvil je izjemno tehniko pri igranju, ki je dokončno spremenila pogled na violino.

Sedaj pa se preselimo v 19.stoletje – torej med letoma 1800 in 1900. V tem stoletju so ljudje videli v družbi, filozofiji, umetnosti neverjetne spremembe. Razvoj tehnike omogoča prej nepredstavljive stvari. Tudi pojem glasbe se spreminja, ves čas se spreminja in se še spreminja. Mislim da vsakih 50 let dobimo novo definicijo…

Verjetno je Čajkovski eden od skladateljev, ki ga vsi poznamo. Napisal je Labodje jezero in Hrestač, baleta ki sta v vseh operah v Evropi redno na sporedu. Poleg tega pa je napisal še simfonije, fantazije, uverture, koncerte, in še bi lahko naštevali.

Arabeska je v likovni umetnosti okrasek v obliki realistično upodobljene rastlinske vitice, prepletene z listjem in živalskimi ali geometrijskimi vzorci. Izraz arabeska izhaja bodisi iz italijanske besede arabo (arabski), bodisi iz besede moresque (mavrski). Motiv se pojavlja v islamski umetnosti od približno 9. stoletja dalje in v evropski dekorativni umetnosti od renesanse naprej. V glasbi je arhitektonski okrasek prenesen v notah. Znani skladatelji kot so Schumann in Debussy so sam izraz uporabljali kot naslov različnih skladb.

Sedaj se iz področja instrumentalne glasbe selimo na vokalno. Dva učenca nas bosta popeljala v svet solopetja. Prisluhnili bomo skladbam Bellinija. Italijanski skladatelj je znan predvsem za opere, kot so Puritani, Norma, La Sonnambula, čeprav se je posvetil tudi instrumentali glasbi. Bellini je sam zapisal, da njemu ni cilj pisati ogromno, sam se bo omejeval na eno opero-skladbo na leto in naj bo ta izpiljena, primerna v vseh pogledih, do konca obdelana …

Naš nastop se odvija proti koncu: iz sodobne glasbe preko romantike se sedaj poglobimo še v barok. V tem času skladatelji pišejo ob soju sveč, večkrat v mrazu, z lasuljo na glavi. Ni računalnikov, ni radia, niti letal in avtomobilov, niti vlakov, … klavir bo še treba izumiti – obstaja že njegov nono – čembalo, saksofon pa si bo treba prav na novo še izmisliti …

Kaj je v tem času glasba? Kako ljudje doživljajo glasbo? Kje dobijo skladatelji navdih? Verjetno v naravi… zakladnica čustev, zvokov, magije…

Zaključujemo nastop z največjim skladateljem ne samo baroka ampak vseh časov, Bachom. Zgleda res ne mogoče, kako lahko človek napiše toliko skladb: v seznamu bachovega opusa je več kot 1000 kompozicij za različne sestave, od sakralne do prosvetne glasbe. Mislim, da trditi da je svoje življenje posvetil glasbi je skoraj premalo… Leto ima 52 tednov, če bi vsak teden sestavil eno skladbo bi pisal približno 20 let… ampak za take skladbe kot so Maše ali Pasijoni in Kantate je en teden res premalo časa…. sprašujem se koliko je delal? Kako lahko en sam človek z eno samo glavo napiše toliko? in posebno toliko lepega? Zame ostaja glasba še danes magija…

Nastop bo zaključila učenka Tjaša na orglah. Bach je bil izreden orglavec. Skladbo, ki nam jo bo zaigrala je ena najbolj znanih in najbolj izvedenih Bachovih skladb.

(Skupno 126 obiskov, današnjih obiskov 1)